SUAŠ Ljubljana

Hišni red

SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

Obveznosti dijaka so določene s Pravilnikom o šolskem redu, Pravilnikom o ocenjevanju in hišnim redom, izobraževalnim programom ter letnim delovnim načrtom.

Določila hišnega reda in šolskih pravil veljajo za dijake, slušatelje izrednega izobraževanja in ob smiselni uporabi za obiskovalce (v nadaljevanju se uporablja za vse beseda dijak), razen kadar so določila drugače urejena.

V šoli se dijaki vedejo dostojno in spoštljivo do drugih dijakov in delavcev šole ter obiskovalcev.

2. člen

Hišnik odpre vhodna vrata ob 6.45. Dijaki vstopajo v šolo skozi glavni vhod mimo garderob, kjer hranijo v garderobnih omaricah jakne in pustijo dežnike. V slabih vremenskih razmerah (sneg) lahko šola uvede obvezno nošenje copat. V tem primeru dijaki pustijo čevlje v garderobni omarici.

Dijaki za vstop uporabljajo identifikacijski ključ ali kartico.

Dijaki so dolžni imeti pri sebi šolsko identifikacijsko izkaznico ali katerikoli drug osebni dokument. Na zahtevo kateregakoli delavca šole se morajo  identificirati.

Zunanji obiskovalci vstopijo v šolo skozi glavni vhod. Javijo se receptorju, ki ga napoti na želeno mesto.

3. člen

Šola lahko uvede identifikacijski kartico šole ali za ta namen uporabi mestno Urbano, s katero se bodo izkazali, da so dijaki šole, in jo uporabljali za: vstop v šolo in iz šole,  izposojo knjig v knjižnici, izposojo knjig v učbeniškem skladu, pridobitev potrdil o šolanju v referatu za dijake,  dnevni topli obrok v jedilnici. Uporaba kartice bo obvezna. Do uvedbe kartice se morajo dijaki izkazati z dijaško izkaznico ali osebnim dokumentom s sliko, v kolikor se to od njega zahteva.

Dijaki bodo prvi šolski dan prejeli obesek in identifikacijski ključ za vstop v šolo in  prevzem toplega obroka.

Dijak mora z identifikacijskim ključem  skrbno ravnati in ga je dolžan po preteku šolanja vrniti. Dijak bo za identifikacijski ključ plačal kavcijo 5 EUR, ki mu bodo povrnjena ob koncu šolanja.

Dijak, ki  identifikacijski ključ izgubi ali uniči, o tem obvesti referat za dijaške zadeve. Cena novega ključa  je v tem primeru 5 EUR.

Identifikacijski ključ lahko nadomesti tudi uporaba mestne Urbane kartice.

4. člen

Pouk se prične po urniku posameznega razreda.

K pouku je potrebno prihajati točno.

Dijaki vozači lahko počakajo na začetek pouka v prostorih Gleja.

Slušatelji izrednega izobraževanja imajo pouk in izpite po 15.30 uri. V primeru, da pridejo na šolo prej,  se zglasijo v pisarni izrednega izobraževanja.

5. člen

Zapuščanje šolskega poslopja v času pouka, med malimi in glavnim odmorom ali časom za obrok,  ni dovoljeno.

Dijaki lahko zapuščajo šolsko poslopje v času trajanja pouka zaradi odhoda k pouku športne vzgoje. V primeru, da želi dijak predčasno oditi od pouka, mora pridobiti dovoljenje razrednika ali učitelja, ki ga tisto uro poučuje. Odsotnost morajo starši naknadno opravičiti.

6. člen

Dijaki naj ne nosijo v šolo večjih denarnih vsot in predmetov z vrednostjo, ker šola zanje ne odgovarja.

V šoli je med poukom ali izvajanjem drugih oblik izobraževanja  prepovedana uporaba mobilnih telefonov in osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.

V šolo je prepovedano prinašati pripomočke, ki se ne uporabljajo pri pouku: sprej, walkman, MP3 ter druge elektronske naprave, nož, orožje ali druge predmete, s katerimi se povzroči motenje pouka ali zastraševanje.

Kajenje v prostorih šole in prostorih, ki so del šolske površine, pred šolo, na poti v telovadnico in pred telovadnico,  je v skladu z zakonom prepovedano. Ravno tako je kajenje prepovedano v času izvajanja interesnih dejavnosti (športni dnevi, ekskurzije). Dijaki so odgovorni za kršenje zakona skladno z zakonskimi predpisi in nosijo tudi posledice za denarno kazen (125 EUR), če storijo prekršek v skladu z zakonom. V kolikor povzročijo šoli s prekrškom materialno škodo,  so jo dolžni povrniti. Dijakom, ki kljub prepovedi kadijo v  prostorih ali na površinah, ki pripadajo šoli, se izreče tudi vzgojni ukrep, kar velja tudi za kajenje v času izvajanja interesnih dejavnosti.

GARDEROBE

7. člen

V garderobi je dovoljeno odložiti le osebno garderobo in šolske potrebščine. Za druge predmete, ki jih dijaki pustijo v garderobi,  šola ne odgovarja.

8. člen

Garderobno omarico uporabljata praviloma dva dijaka. Ključe omarice prevzameta po plačilu depozita pri razredniku. Dijaku se depozit vrne ob prenehanju šolanja, ko vrne ključ garderobne omarice. Depozit za omarico znaša 5 EUR.

Ob koncu vsakega šolskega leta so dijaki zaradi generalnega čiščenja in vzdrževanja dolžni sprazniti omarice.

9. člen

Dijaki so s ključi dolžni ravnati skrbno, saj bo v primeru izgube ključa potrebno zamenjati ključavnico.

V primeru izgube ključa dijak o tem obvesti razrednika in zaprosi za novo dodelitev omarice.

10. člen

Dijak, ki  ob prihodu v šolo ugotovi, da ima poškodovano ali uničeno garderobno omarico, o tem obvesti razrednika ali dežurnega učitelja in poda pisno prijavo.

11. člen

Namerno poškodovanje ali uničenje garderobne omarice pomeni težjo kršitev hišnega reda, dijak pa mora povrniti tudi dvakratni strošek popravila omarice.

PREHRANA DIJAKOV

12. člen

Šola bo dijakom nudila topli obrok (v nadaljevanju obrok) v skladu z Zakonom o šolski prehrani.

 13. člen

Dijak se prijavi na obrok praviloma junija za naslednje šolsko leto, lahko pa tudi med šolskim letom.

Dijak imajo pravico do  obroka  vsak dan, ko je prisoten pri pouku.

Dijak se registrira z identifikacijskim ključem v računalniku in prevzame dnevni obrok v skladu s Pravili šolske prehrane SUAŠ Ljubljana.

14. člen

Dijak odide na topli obrok v času, ki je določen za njegov razred z urnikom in ga je z njim seznanil razrednik ob pričetku šolskega leta.

Dijaki so v vrsti za obrok uvidevni do drugih in se držijo vrstnega reda prihoda. Vrivanje in držanje vrste za sošolce ni dovoljeno. Kršitve se bodo sankcionirale z vzgojnimi ukrepi.

Pri delitvi hrane dijaki upoštevajo navodila dežurnega učitelja in osebja kuhinje. Do osebja so spoštljivi.

15. člen

Dijaki se med jedjo obnašajo dostojno in tako ravnajo tudi s hrano. Pogovarjajo se potiho.

Po obedu  so dijaki dolžni pospraviti za seboj in odložijo pribor in posodo na za to označeno mesto. Dijaki upoštevajo ločevanje odpadkov. V jedilnici je potrebno vzdrževati red in čistočo. Neizpolnjevanje reda v jedilnici pomeni kršitev hišnega reda, za kar se dijaku lahko izreče vzgojni ukrep.

DEŽURNI DIJAKI

16. člen

Ravnatelj lahko za potrebe vzdrževanja reda na šoli uvede dežurstvo dijakov. V tem primeru, veljajo naslednja določila:

Seznam dežurnih razredov je objavljen na oglasni deski. Prejmejo ga razredniki.

Dežurstvo je obvezno za vse dijake.  Naloge dežurnega dijaka lahko v skladu z organizacijo šole namesto dežurnega dijaka opravljajo tudi dijaki, ki so na praksi.

17. člen

Naloge vseh dežurnih dijakov so:

Dežurstvo traja od začetka do konca pouka: Dijaki dežurajo ves  čas, ne glede na čas pouka po urniku ta dan. Dopoldanski dežurni dijaki so dolžni počakati popoldanske dežurne dijake.

18. člen

Dežurata dva dežurna dijaka:

  • Prvi dijak je dežuren pri terminalu za identifikacijski ključ in daje dijakom informacije. O morebitnih nepravilnostih obvesti strokovnega delavca šole (dežurnega učitelja, pomočnika).
  • Drugi dijak je dežuren pri intronetu za dijake in daje dijakom informacije. O morebitnih nepravilnostih obvesti strokovnega delavca šole (dežurnega učitelja, vodjo izmene, pomočnika).

RAZREDNA SKUPNOST

20. člen

Razredno skupnost oziroma  razred vodi razrednik.

Razrednik nadzira delo rediteljev v razredu in v garderobi.

Razredniki preverjajo pravilno uporabo garderobnega prostora ter opravljanje dolžnosti rediteljev in  izrekajo pohvale oziroma vzgojne ukrepe.

Razredna skupnost izvoli izmed dijakov predsednika razreda in namestnika predsednika razreda, ki sodelujeta s predlogi in pobudami na dijaškem šolskem parlamentu.

Razred je dolžan v razredu vzdrževati red in čistočo, kar pomeni, da morajo biti klopi in stoli zravnani, tabla pobrisana, klopi nepopisane in smeti v košu.

21. člen

Za red v razredu skrbita dva reditelja, ki sta v času opravljanja svoje dolžnosti oproščena spraševanja, razen če se za ocenjevanje dogovori sama. Reditelja se menjata vsak teden.

Dolžnosti rediteljev so:

  • vodita razredni dežurni zvezek, v katerega sproti beležita izostanek dijakov od pouka in ga izročita učitelju, da to zabeleži v dnevnik razreda,
  • obvestita učitelja o nepravilnostih ali poškodbi inventarja v učilnici. Učitelj poškodovanje v učilnici zabeleži v dežurni zvezek razreda in obvesti vodstvo šole,
  • pet minut po zvonjenju javita odsotnost učitelja dežurnemu dijaku ali v tajništvo šole
  • čistita tablo,
  • okna v razredu lahko odpirata samo reditelja po naročilu in ob navzočnosti učitelja.

Neizvajanje ali slabo opravljane nalog pomeni  kršitev, za katero se lahko izreče vzgojni ukrep.

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

22. člen

Ob zvonjenju morajo dijaki sedeti na svojih učnih mestih v učilnici in se pripraviti na pouk oziroma pri zaklenjenih učilnicah počakati učitelja na hodniku pred učilnico.

Dijaki so dolžni v razredu spoštovani sedežni red.

Uživanje hrane in pijač ter žvečenje med poukom ni dovoljeno.

23. člen

Dijaki morajo k pouku nositi zahtevana učna sredstva za posamezen predmet (učbenike, zvezke, pisala, športno opremo…). Dijak, ki nima zahtevanih pripomočkov pri pouku, ne more sodelovati  in s tem ovira izobraževalno delo ter tako krši pravila o šolskem redu. Učitelj lahko dijaku izreče predlog za vzgojni ukrep ali naloži alternativno delo ali dodatna dela za doma (seminarska naloga, izdelek …) in  o tem obvesti razrednika, on pa starše dijaka.

24. člen

V prostorih šole je zvočno ali slikovno snemanje z mobilnim telefonom, fotoaparatom, kamero  ali drugo avdio-video napravo dovoljeno samo z odobritvijo ravnatelja ali če je v skladu z letnim delovnim načrtom šole. Objava posnetka brez odobritve ravnatelja je v celoti prepovedana in pomeni težjo kršitev šolskega reda, za katero se izreče ukor. Z objavo gradiva na spletu pa dijak stori tudi kaznivo dejanje, ki se prijavi ustreznim državnim organom.

25. člen

Inventar se ne sme prenašati iz prostora v prostor brez dovoljenja učitelja. Škodo, ki jo povzroči  dijak zaradi malomarnosti, mora poravnati. V kolikor je dijak škodo povzročil naklepno, se mu povrnitev škode lahko zaračuna trikratno vrednost stvari. Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

26. člen

Pravila obnašanja v računalniških ali specializiranih učilnicah učnega podjetja so sledeča:

Dijak materialno odgovarja za svoj računalnik, programsko opremo ter delovni prostor, če jo namerno uničuje.

Dijak je dolžan:

  • ob začetku vsake ure pregledati mizo ter opremo računalnika,
  • morebitno nepravilnost javiti profesorju,
  • po končani uri pospraviti stole,
  • paziti na čistočo v učilnici.

Prepovedano je:

  • prinašanje hrane in pijače v učilnico,
  • prinašanje disket, CD-romov, ključkov USB in drugih medijev od doma,
  • prepovedana je uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem brez dovoljenja učitelja ali vodstva šole,
  • nalaganje programov z interneta brez dovoljenja učitelja,
  • spreminjanje ali nalaganje programov v računalnik.

Neizpolnjevanje določil šolskega reda se sankcionira z izrekom vzgojnega ukrepa.

OBVEZNOSTI DIJAKA

27. člen

Dijak mora redno in pravočasno obiskovati  pouk in odgovorno izpolnjevati obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, urnikom in določili šole.

Dijak drugih dijakov in delavcev šole ne ovira in  moti pri pouku. Dijak je dolžan skrbeti za lastno zdravje in varnost, za čistočo okolja in spoštovati civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur.

Dijak je pozitiven in napreduje v višji letnik ali zaključi izobraževanje, ko pridobi vse ocene v skladu  z načrtom ocenjevanja in so le – te pozitivne in ima opravljene vse druge obveznosti: obvezne in proste izbirne vsebine ter delovno prakso (odvisno od programa).

28. člen

Dijak mora za uspešen zaključek šolanja, glede na izobraževalni program, opraviti še:

  • zahtevano število ur obveznih izbirnih vsebin v okviru šole: športne in kulturne dneve, obisk sejma, podjetja … oziroma se udeležiti aktivnosti na šoli, ki so organizirane kot alternativa dejavnostim izven šole. To velja tudi za dijake, ki so oproščeni aktivnostih pri športni vzgoji.

Dijak v tem primeru ni dolžan izvajati aktivnosti, ki izhajajo iz zdravniške dokumentacije, dolžan pa se je interesnih  dejavnosti udeležiti.

  • zahtevano število ur prostih izbirnih dejavnosti izven šole, kot so npr.: kulturne prireditve, športne aktivnosti, delo v društvih, krožki v okviru šole … ali pridobiti ure z interesnimi dejavnostmi, ki jih ponudi šola. To velja tudi za dijake, ki so oproščeni aktivnostih pri športni vzgoji.
  • zahtevano število ur delovne prakse, če je v programu.

29. člen

Dijaki med poukom in med drugimi dejavnostmi, ki so sestavni del pouka, ne smejo uporabljati osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, razen če je le – to del izvajanja učnega načrta ali  ima dijak dovoljenje učitelja pri katerem se izvaja pouk ali vodstva šole.

IZBIRNE VSEBINE

30. člen

Določila hišnega reda veljajo tudi v času izvajanja obveznih ali prostih izbirnih dejavnosti (športnih dni, ekskurzij, taborov …). Prepovedano je uživanje alkohola, drog in kajenje. Dijaki so dolžni upoštevati navodila spremljevalcev, biti točni, se primerno obnašati in skrbeti za ugled šole.

Dijak, ki mu je bil izrečen vzgojni ukrep ukor celotnega učiteljskega zbora, ki še vedno velja (eno leto od dneva izreka) se izbirnih dejavnosti ne more udeležiti brez posebne odobritve ravnatelja. Predlog lahko poda razrednik ali dijak z vednostjo razrednika. Dijak mora v tem primeru opraviti druge oblike obveznih interesnih vsebin v enakem številu ur, kot je predpisano.

DEŽURNI UČITELJI

31. člen

Ravnatelj lahko za namen vzdrževanja reda na šoli uvede obvezna dežurstva učiteljev. V tem primeru veljajo sledeča pravila:

Dežurni učitelji skrbijo za nemoten potek dežuranja dijakov in vzdrževanje reda. Razpored dežurnih učiteljev je objavljen na oglasni deski pri dežurnem dijaku vloži in v Gleju.

REFERAT ZA DIJAKE IN KOMUNICIRANJE Z UČITELJI

32. člen

Obvestila za dijake visijo na oglasni deski, na monitorju v Gleju in na internetni strani šole in so za vse dijake obvezna.

Obešati obvestila ali  reklame brez vednosti vodstva šole ni dovoljeno. Na vsakem obvestilu mora biti pečat šole.

33. člen

Dijaki imajo v času uradnih ur na voljo referat za dijake, kjer lahko sporočijo ali  oddajo svoje  predloge, prošnje in pritožbe. V referatu za dijaške zadeve dijaki prejmejo tudi potrdila o šolanju in prijavijo morebitno izgubo ključa garderobne omarice ali  identifikacijskega  ključa za obrok.

Želje, pritožbe in prošnje lahko dijaki poleg referata za dijaške zadeve sporočijo tudi učiteljem, razrednikom, dijaški skupnosti, psihologinji, pomočniku ravnatelja ali ravnatelju.

Dijaki med odmori in uradnimi urami komunicirajo z učiteljem.

Učitelju ali kateremukoli delavcu šole dijaki sporočajo tudi morebitno ogroženost.

34. člen

Govorilne ure učiteljev so hkrati tudi uradne ure za dijake pri posameznem učitelju oz. razredniku.

IZREKANJE VZGOJNIH UKREPOV

35. člen

Vzgojni ukrepi se izrekajo v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in Hišnim redom.

Kršitve hišnega reda pomenijo kršitve, za katere se lahko izrekajo vzgojni ukrepi opomin, ukor in izključitev, ali pa se določijo alternativni ukrepi.

A) VZGOJNI UKREPI

36. člen

Vzgojni ukrepi so :

  • opomin razrednika za lažje kršitve ali neizpolnjevanje dolžnosti in pravil,
  • ukori  razrednika in oddelčnega učiteljskega zbora  za težje kršitve in ponavljajoče se lažje kršitve,
  • ukor celotnega učiteljskega zbora in izključitev iz šole za ponavljajoče lažje, težje kršitve in najtežje  kršitve.

37. člen

Postopek izrekanje vzgojnih  ukrepov vodi razrednik, za pogojno izključitev in izključitev pa ravnatelj. V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev.

Vzgojni ukrep se izreče pisno v obliki sklepa. Razrednik ga vroči dijaku in staršem  najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

Pred ukrepanjem opravi razrednik z dijakom razgovor. Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do ugovora, opravi ravnatelj razgovor z dijakom, razrednikom in starši.

38. člen

Zoper izrečene vzgojne ukrepe: opomin, ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora lahko dijak ali njegovi starši vložijo v roku 8 dni pisno pritožbo ravnatelju.

Zoper izrečene vzgojne ukrepe: ukor učiteljskega zbora in pogojno izključitev lahko dijak ali njegovi starši vložijo v roku 8 dni pisno  pritožbo  na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic.

Če se med šolskim letom ugotovi, da je vzgojni ukrep dosegel svoj namen, lahko prične organ, ki je ukrep izrekel, postopek za izbris ukrepa. Postopek se zaključi  z izdajo sklepa. Vzgojni ukrepi, ki so izbrisani, se štejejo za neizrečene.

39. člen

Za neopravičeno odsotnost se dijakom praviloma izrekajo alternativni ukrepi. V kolikor se dijak z njimi ne strinja, jih ne izpolni, kot je določeno oziroma z alternativnimi ukrepi ni dosežen namen ukrepa, se izrekajo dijakom za neopravičeno odsotnost naslednji vzgojni ukrepi:

Opomin    5   neopravičenih ur
Ukor razrednika  15  neopravičenih ur
Ukor oddelčnega učiteljskega zbora  20  neopravičenih ur
Ukor celotnega učiteljskega zbora  30 neopravičenih ur
Alternativni ukrep – pogojna izključitev  35  neopravičenih ur
Izključitev iz šole več kot 35 neopravičenih ur

 40. člen

Dijaku se izrekajo vzgojni ukrepi glede na težo storjenega dejanja in se praviloma stopnjujejo, razen kadar šolska pravila ali pravilniki za posamezno dejanje predvidevajo višji vzgojni ukrep, se le – ta lahko izreče,  ne glede na že izrečene vzgojne ukrepe.

41. člen

Kršitve, za katere se izrekajo vzgojni ukrepi, so opredeljene kot:

Lažje kršitve so:

  • nespoštovanje določil hišnega reda in drugih pravil šole,
  • neprimeren odnos do pouka,
  • neprimeren odnos do dijakov ali delavcev šole, drugih  ljudi in do njihove lastnine,
  • neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja,
  • kajenje,
  • uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
  • dejanja, ki se trikrat ponovijo: zamujanje pouka, uživanje hrane ali pijač, žvečenje žvečilnega gumija med poukom,
  • nespoštovanje knjižničnega reda,
  • nespoštovanje reda v jedilnici,
  • neopravičena odsotnost in
  • neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.

42. člen

Težje kršitve so:

  • nespoštovanje določil hišnega reda in drugih šolskih pravil,
  • ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku že izrečen opomin,
  • tatvina, vlom, poškodovanje tuje stvari, samovoljno prisvajanje tuje stvari,
  • ponarejanje ali uničevanje opravičil, pisnih izdelkov,
  • žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
  • namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine,
  • neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu in
  • neopravičena odsotnost od pouka.

43. člen

Najtežje kršitve:

  • ponavljajoče neupoštevanje hišnega reda in drugih pravil šole,
  • ponavljajoče istovrstne lažje kršitve, težje kršitve, za katere je bil dijaku že izrečen vzgojni ukrep,
  • psihično ali fizično ali spolno nasilje ne glede na to, ali je bil dijaku že izrečen ukrep nižje stopnje,
  • uživanje alkohola, drog in drugih psihoaktivnih substanc, prihajanje pod vplivom le – teh v šolo, njihovo prenašanje, ponujanje, posredovanje, prodajanje,
  • prinašanje ali posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
  • prinašanje ali izkazovanje predmetov ali sredstev, katerih namen je zastraševanje ali izvajanje kakršnega koli nasilja,
  • ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije in namerno uničenje šolskega in drugega premoženja,
  • neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
  • večja tatvina ali vlom in
  • neopravičena odsotnost do pouka.

B) NASILNO RAVNANJE

44. člen

Psihično ali fizično nasilje je prepovedano.

Začasna prepoved prisotnosti pri pouku:

Ravnatelj lahko odloči, da se dijaku prepove prisotnost pri uri pouka ali pri pouku določenega dne v primeru:

  • nasilnega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
  • neprimernega odnosa, poškodovanja ali uničenja šolskega in drugega premoženja ter
  • posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja ali njihovo posedovanje z namenom zastraševanja.

V primeru, da je potrebno dijaka  zaradi ogrožanja varnosti drugih dijakov ali dijaka samega odstraniti od pouka, učitelj o tem nemudoma obvesti vodstvo šole, ki ustrezno ukrepa.

V kolikor je na razpolago dežurni učitelj, ga le – ta zaposli in nadzoruje njegovo delo. Če to ni mogoče ali če dijak dela noče sprejeti, se ga  napoti domov in o tem obvesti starše dijaka (v kolikor to ni mogoče istega dne, se jih obvesti naslednji delovni dan) in prične postopek vzgojnega ukrepa.

Dijaku se lahko izreče začasna prepoved obiskovanja pouka do 3 dni. Odsotnost od pouka v tem primeru se šteje za dijaka kot neopravičena odsotnost.

C) BREZPOGOJNA IZKLJUČITEV

45. člen

Dijaku, ki se fizično nasilno vede (fizični napad) do sošolcev, dijakov, obiskovalcev ali delavcev šole, se lahko izreče takojšnja izključitev iz šole  za obdobje od 1 meseca do 1 leta. Dijaku se lahko takoj prepove obiskovanje pouka do dokončnosti akta o izključitvi. Vzgojni ukrep izključitve se dijaku lahko izreče ne  glede na to, ali je dijak že prejel katerikoli  predhodni vzgojni ukrep ali ne. Enako se ravna v primeru posega dijaka v spolno nedotakljivost ali integriteto druge osebe.

Postopek se izvede na sledeč način: ravnatelj ali pomočnik ravnatelja lahko dijaku zaradi zagotovitve varnosti prepovesta obiskovanje pouka tega dne takoj ustno. Najkasneje naslednji delovni dan šola o dogodku obvesti starše dijaka in prične s postopkom izključitve ter lahko izda pisni sklep o prepovedi obiskovanja pouka. Zoper sklep ni pritožbe. Starši dijaka lahko sklep izpodbijajo skupaj z odločbo o izključitvi dijaka, odločitev sprejme svet šole.

V kolikor dijak s svojim dejanjem stori kaznivo dejanje, ki se preganja po zakonu, se obvesti tudi pristojni državni organ.

D) ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA  DIJAKOV

46. člen

Vsak dijak je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje ter upoštevati zakonske predpise s področja varnosti in zdravja ter se vzdržati vseh oblik nasilja.

V skladu s tem je prepovedano izvajanje dejanj nasilja, vnašanje nevarnih predmetov in snovi, kakor tudi predmetov in snovi, katerih namen je zastraševanje ali izsiljevanje ali povzročanje psihičnega, spolnega ali fizičnega nasilja. Šola bo kakršnekoli oblike nasilje obravnavala kot najtežje kršitve hišnega reda, ustrezno jih bo sankcionirala in po potrebi o njih obvestila ustrezne državne organe.

47. člen

V šolo je prepovedano prihajati pod vplivom drog, alkohola ali drugih prepovedanih substanc, kakor tudi vnašanje ali preprodaja le-teh. Ravnanje v nasprotju s tem določilom se obravnava kot najtežja kršitev hišnega reda.

V šoli in na njenih površinah je skladno z zakonom prepovedano kaditi.

48. člen

Šola bo v okviru pouka in ostalih aktivnosti seznanjala dijake z zdravim in varnim načinom življenja, zagotavljala jim bo tudi preventivne zdravstvene preglede, nudila pomoč in svetovanju v primeru ogrožene varnosti ali zdravja v skladu z zakonodajo.

49. člen

Dijaki se po pomoč, v primeru ogroženosti, lahko obrnejo na vodstvo šole, referat za dijake, razrednika, svetovalno službo, dežurnega učitelja ali strokovnega delavca šole.

Kdor izve (dijak ali delavec šole) za nasilje, je dolžan o tem obvestiti vodstvo šole, da bo lahko zaščitilo dijake in izvedlo ustrezne ukrepe.

50. člen

Šola je vključena v projekt Mestne občine Ljubljana Varne točke. Kje jih najdete, si lahko preberete na spletnih straneh šole.

51. člen

Dijaku, ki stori najtežjo kršitev, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo akta o izključitvi. O tem odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. V primeru ogroženosti in nujnosti zaščite dijakov izda ravnatelj sklep ustno in naslednji delovni dan izda odpravek sklepa pisno. Starši ali dijak lahko sklep izpodbijajo v pritožbi zoper akt o izključitvi,  o čemer odloča svet šole.

 E) ALTERNATIVNI UKREPI

52. člen

Dijaku se lahko namesto vzgojnega ukrepa izrečejo alternativni ukrepi:

Alternativni ukrepi so:

  • pobotanje oziroma poravnava ali vključitev v mediacijo,
  • poprava škodljivih posledic njegovega ravnanja,
  • opravljanje dodatnega dela oziroma naloge,
  • izvršitev nalog in obveznosti izven načrtovanega časa oziroma izven pouka,
  • premestitev v drug oddelek.

O predlaganem alternativnem ukrepu odloča organ, ki bi moral odločati o predlaganem  vzgojnem ukrepu.

Alternativni ukrep se dijaku izreče le, če se le-ta z njim strinja. Dijak v tem primeru podpiše izjavo o strinjanju, ki je podlaga za izvršitev ukrepa, razrednik pa o tem obvesti tudi starše.

Če se dijak z alternativnim ukrepom ne strinja ali ga ne izvrši na določen način, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.

Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI

53. člen

Za opravičevanje odsotnosti se upošteva dodatek k šolskim pravilom, ki je sestavni del hišnega reda in je opredeljen v Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah.

POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA

54. člen

Pohvale, nagrade in priznanja predlagajo dijaki, dijaški parlament, učitelji, razredniki, mentorji dejavnosti,  pomočnik ravnatelja ali ravnatelj.

Dijak  prejme pohvalo, nagrado ali priznanje za uspehe in prizadevanja, ki jih je dosegel med šolskim letom.

SKUPNOST DIJAKOV – DIJAŠKI PARLAMENT      

55. člen

Šola bo dala dijakom na razpolago prostor za srečanje skupnosti dijakov. Skupnost dijakov sestavljajo predsedniki razredov.

STATUS ŠPORTNIKA, KULTURNIKA

56. člen

Vsi dijaki, ki ocenjujejo, da bi lahko pridobili status športnika ali kulturnika, morajo oddati praviloma na začetku šolskega leta pisno prošnjo z ustreznimi uradnimi potrdili. Prošnjo oddajo v tajništvu šole ali mentorju aktivnosti na šoli,  do 30.9. v tekočem šolskem letu.

Merila za opredelitev statusa športnika in prilagajanje šolskih obveznosti dijaku športniku, kulturniku lahko dijak prejme v tajništvu šole in so objavljena na spletni strani šole.

V kolikor dijaki naknadno želijo pridobiti status športnika ali kulturnika, oddajo vlogo športnemu pedagogu.

Strokovna komisija bo ocenila upravičenost podelitve statusa in o tem obvestila vsakega dijaka posebej in z njim sklenila učno pogodbo.

OPROSTITEV  SODELOVANJA  PRI  POUKU  IZ ZDRAVSTVENIH  RAZLOGOV

57. člen

Starši lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta iz zdravstvenih razlogov. O prošnji, ki ji je potrebno priložiti dokazila z navodili zdravnika, odloči ravnatelj.

Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, lahko šola vključi v druge oblike dela oziroma mu učitelj posameznega predmeta prilagodi sodelovanje pri pouku glede na zmožnosti dijaka.

Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku predmeta, se obvezno vključi v dejavnosti pouka glede na zmožnosti.

Razrednik evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor.

KONČNE DOLOČBE

58. člen

Šolska pravila – hišni red  stopi v veljavo 1. 9. 2010. Kot del hišnega reda se uporablja tudi Dodatek k pravilniku o šolskem redu, glede opravičevanja odsotnosti od pouka.

DODATEK K PRAVILNIKU O ŠOLSKEM REDU, GLEDE OPRAVIČEVANJA ODSOTNOSTI DIJAKOV OD POUKA

Pri opravičevanju odsotnosti dijakov od pouka razredniki upoštevajo določbe od 13. do 15. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.

Starši lahko zaprosijo s pisno vlogo, ki jo oddajo razredniku, da se dovoli učencu iz utemeljenih razlogov zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Vlogi predložijo praviloma vozni red. O dovoljenju razrednik obvesti oddelčni učiteljski zbor in starše in dovoljeno vpiše v dnevnik dela.

Dijaku lahko izjemoma dovoli napovedano odsotnost od pouka:

–     od ure pouka učitelj, ki uro vodi,

–     razrednik – do 2 dni – na podlagi pisno obrazložene vloge,

–     ravnatelj več kot 2 dni – na podlagi pisno obrazložene vloge.

Športna, kulturna oz. druga organizacija ali šola lahko zaprosi za odsotnost dijaka od pouka, praviloma najmanj 3 dni pred odsotnostjo.

Dijaki in starši morajo v primeru odsotnosti dijaka čim prej, najkasneje v treh delovnih dneh, o odsotnosti dijaka obvestiti razrednika. O načinu obveščanja se bodo starši dogovorili z razrednikom na prvem roditeljskem sestanku.

Razrednik ima vsak teden govorilne ure in na njih obvešča starše o odsotnosti dijaka.

Če razrednik v treh dneh od izostanka dijaka od pouka ni obveščen o razlogu za odsotnost, vzpostavi stik s starši v štirih delovnih dneh.

V primeru odsotnosti dijaka morajo starši ali pooblaščena oseba najkasneje v petih delovnih (pravilnik o šolskem redu) dneh po prihodu dijaka v šolo pisno opravičiti izostanek pouka.

Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu. V primeru, da odsotnosti ne opraviči, mora o tem obvestiti starše dijaka.

Dijak, ki je na določen dan odsoten od pouka, se tega dne ne more udeleževati pisnih preverjanj znanj. Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše, pooblaščeno osebo oziroma zdravstveno službo, ki je opravičilo izdala. Če ugotovi, da je opravičilo neresnično, odsotnosti ne opraviči ter dijaku izreče vzgojni ukrep za težjo kršitev.

Dijakom, ki so neopravičeno odsotni od pouka, se izrečejo  vzgojni ukrepi v skladu z določili hišnega reda in šolskimi pravili.